Ko želite nekaj spremeniti

Kaj je hipnoza ?

Hipnoza je popolnoma naravno stanje zavesti, ki ga doživljamo večkrat dnevno, a se ga ne zavedamo. To stanje doživimo vsakokrat, ko nas pritegne zanimiv film, knjiga ali reklama, takrat – ko »pademo« v dogajanje, ko poslušamo zanimiv govor politika, učitelja ali kakšne druge osebe, pa tudi kadar se razjezimo. Otroci večino svojega budnega dneva preživijo v hipnotičnem stanju. Vsa čustvena stanja so tudi hipnotična stanja, pa ne le čustvo ljubezni ali jeze. Po dr. Bachu, utemeljitelju cvetne terapije poznamo 38 čustvenih stanj z njihovimi pozitivnimi in negativnimi poli.

Hipnotično stanje je naravno stanje globoke, fizične in mentalne sprostitve telesa in uma, ki nam omogoča najiskrenejši in neokrnjen stik s samim seboj in z našo podzavestjo. Je stanje izredno močne koncentracije, ko se lahko osredotočimo ali fokusiramo le na eno stvar, kar je v zavestnem stanju skorajda nemogoče. S pomočjo hipnoze komuniciramo z našo podzavestjo in s sugestijami in afirmacijami menjamo obstoječe zapise v podzavesti z novimi, boljšimi in ustreznejšimi za nas. Tako opuščamo stare, neželene navade in razvade na naraven način. Odpravljamo strahove, fobije in tesnobo, izboljšujemo samopodobo, gradimo samozavest in še mnogo drugega. Hipnoza je metoda samozdravljenja.

Kako vstopamo v hipnozo ?

Ko vstopamo v hipnotično stanje, sami ali s pomočjo terapevta, je najpomembneje, da si to odkrito želimo, da smo motivirani, da imamo določena pričakovanja in da zaupamo terapevtu. V hipnozi ne spimo, smo popolnoma budni in se zavedamo okolice. Izostrijo se nam čutila, poveča se prekrvavitev telesa in kadarkoli želimo, lahko izstopimo iz hipnoze. V hipnotičnem stanjune delamo nič proti sebi, nikoli ne gremo prek svojih etičnih in moralnih meja.

Vsakahipnoza je v resnici samohipnoza, kjer nam hipnoterapevt s pomočjo posebnih tehnik pomaga pri vstopu v hipnotično stanje, nam pomaga preskočiti oziroma zamotiti kritični faktor. Samohipnozo lahko sprožimo sami z določenim, prej izbranimgeslom. Takšno geslo je lahko v naprej izbran in določengib,besedaalivizualizacija, ki ga izberete skupaj s terapevtom na predhodnem posvetu. Prvič vstopate v hipnotično stanje s pomočjo terapevta, ki vam preko sugestije preda geslo za samohipnozo.

Kje si lahko pomagamo s pomočjo hipnoze ?

V življenju uporabljamo hipnozo na različnih področjih življenja, tako nam je v pomoč pri opuščanju nezdravih navad, pomaga nam pri doseganju poglobljenih stanj sprostitve in meditacije, z njeno pomočjo izboljšujemo in krepimo moč volje ter posledično dosegamo boljše rezultate na delovnem področju, pri študiju ali športu ali drugače povedano, vse kar nas bremeni, vse kar zmanjšuje kakovost našega življenja, za kar menimo, da bi se moralo spremeniti, kar bi se moralo opustiti ali pa dokončno oditi iz naših življenj, vse to in še več lahko dosežete s pomočjo hipnoze in samohipnoze.

Z njeno pomočjo se uspešno osvobodimo strahov, fobij, zmanjšujemo stanje stresa in še mnogo več. Omogoča nam intenzivno podoživljanje preteklih dogodkov. S hipnozo si lahko pomagamo pri sledečih aktivnostih težavah in nevšečnostih:

  • opuščanje nezaželenih navad in razvad, odvisnosti

  • globoko sproščanje in meditacija

  • obvladovanje stresa

  • izboljšanje samozavesti, izboljšanje samopodobe

  • premagovanje strahov, fobij, treme

  • regresija, pogled v pretekle dogodke

  • izboljšanje šolskega uspeha, poslovnega in športnega uspeha

  • in še mnogo drugega …

  • ali drugače povedano, vse, kar vas bremeni, zmanjšuje kakovost vašega življenja, za kar menite, da bi se moralo spremeniti, kar bi se moralo opustiti ali pa dokončno oditi iz vašega življenja, vse to in še več lahko dosežete z vašo odločitvijo o spremembi ob podpori hipnoze

Zgodovina hipnoze ?

Hipnoza je stara kot človeštvo. Sumerci, najstarejše kulturno ljudstvo na našem planetu, iz dežele med Evfratom in Tigrisom, so že v 4. stoletju pred našim štetjem poznali in znali uporabljati hipnozo. O tem pričajo ohranjeni klinopisni zapisi. Podobni zapisi so se ohranili v Indiji v Manuovem zakoniku, v sanskrtu. V starem Egiptu je bila hipnoza poznano in uporabljeno terapevtsko sredstvo, o čemur pričajo zapisi na tri tisoč let starem dokumentu. Uporabljali so metode fiksiranja – pred obrazom človeka so držali svetleč, vrteč se predmet, kateri je zamotil njihov zavestni del uma in jih popelje v hipnotično stanje. Stari Grki so poznali in uporabljali hipnozo, a v sklopu ritualov, ki so vključevali posebne diete, dišeče kopeli in rituale umivanja. Tudi Rimljani so uporabljali sugestivno moč hipnoze, celo pesniki in filozofi so jo uporabljali v besednih dvobojih. Uporaba tempeljske hipnoze se je ohranila vse do srede 6. Stoletja.

V letih med 1493 in 1541 je Paracelsus ugotovil, da je pri slehernem zdravljenju pomemben »notranji zdravnik«. Poročal je o metodah zdravljenja z dobrimi rezultati, ko so bolnike uspavali s svetlečo, vrtečo se kroglo in jim nato posredovali sugestije za ozdravitev.

Pionir moderne hipnoze je bil zdravnik Franz Anton Mesmer in njegov magnetizem tam okoli leta 1772, ko je čisto po naključju pri nekem pouličnem igralcu na Dunaju odkril neizmerno moč hipnoze. Opazoval ga je, kako je s pomočjo velikih magnetov spravljal ljudi v neka posebna stanja, kjer so lažje sledili navodilom. Mesmer zdravnik in hkrati izreden um in praktik, se je takoj ogrel za nove metode. Bil je uspešen pri svojem delu, saj so bili izpolnjeni trije osnovni pogoji za dobro izvedbo hipnoze; ustvaril je idejo o možnosti ozdravitve s pomočjo magnetov, povečal človekova pričakovanja in zamoti človekov um, da je lažje prešel v hipnotično stanje. Seveda magneti pri tem nimajo nobene zdravilne moči, bili so zgolj motilec človekovega uma, nekaj kar je omogočilo prehod v podzavest, nekaj kar je ustvarilo pričakovanje in vero v ozdravitev.

Nekateri napredni in inteligentni ljudje med katerimi je bil tudi Benjamin Franklin, so že takrat ugotovili, da transi – hipnotična stanja, ki jih je Mesmer proizvajal s pomočjo magnetov, nimajo nobene veze z magneti, ampak, da gre za sugestijo oziroma prigovarjanje  in  da ljudje zaradi pričakovanj sami padajo v trans.

Naslednji velikan hipnoze, prav tako zdravnik, a veliko bolj previden, saj se je dobro učil na napakah svojega predhodnika je bil James Braid (1795-1860), angleški očesni zdravnik. Sprva si je zadal nalogo, da bo razkrinkal in ovrgel hipnozo in njene izvajalce, a je bil hitro presenečen nad preprostostjo in uspešnostjo metode. To posebno stanje zavesti je poimenoval hipnoza, po grški besedi hypnos, ki pomeni spanje. A je kmalu spoznal, da je beseda neustrezna, saj so mu ljudje, ki so zapadala oziroma prehajali v stanje transa povedali, da niso spali, ampak so se popolnoma zavedali okolice.

Med pomembni pionirji hipnoze so bili še E. Coue (1857-1926), ki je razvijal in raziskoval avtosugestijo. Spoznal je, da je hipnoza v bistvu avtohipnoza ali samohipnoza in poudaril, da je hipnotizer je samo posrednik, ki vzbudi pričakovanja in zamoti naš razum, da lažje prehajamo na področje podzavesti.  Trdil je :« Našega delovanja ne spodbuja volja, ampak sposobnost predstavljanja«.

James Esdaile(1880), je prinesel veliko novega v svet hipnoze, pa čeprav so njegova dognanja v tistem času zavrgli. Bil je glavni kirurg v zaporu v Kalkuti  v Indiji. V nemogočih delovnih in higienskih razmerah je Esdaile takrat izvedel preko 1000 kirurških operacij z izredno majhno stopnjo umrljivosti in za anestezijo uporabljal izključno hipnozo. Svoja dognanja je predstavil Angleški kraljevi zdravniški zbornici in bi zavrnjen in podučen, naj se ne vtika v božje delo, saj nam je bog dal bolečino in jo nihče nima pravice odstranjevati. Zanimiva trditev, ki pa je zdržala zgolj do odkritja etra. Odkritje etra je potisnilo v pozabo znanja in uporabo hipnoze vse do 1. Svetovne vojne.

Preporod pa doživi hipnoza v 1. Svetovni vojni. Na bojišču je začelo primanjkovati etra in nekaj posameznikov – vojakov je začelo uporabljati hipnozo za anestezijo.

Po prvi svetovni vojni, pa se je s tokom ekonomskih migrantov v Severno Ameriko preneslo tudi znanje hipnoze. Američani so kasneje razvijali hipnozo in jo začeli množično uporabljati. Erickson in Elman bodo vedno zapisana v zgodovino hipnoze.

Kako je zgrajen naš um ?

Naš um je sestavljen iz zavestnega dela, podzavestnega dela ali podzavesti in nezavednega dela. Med zavestjo in podzavestjo je kritični faktor, nekakšen mejnik ali prepreka,  katera nas ščiti pred vsakodnevnimi sugestijami okolice, preprečuje, da ne gredo  sugestije direktno v podzavest.

Delovno področje hipnoze je podzavest, ki je za razliko zavesti kot prefinjen program, v kateremu so zabeleženi vsi podatki sedanjega življenja, pa seveda tudi genetični spomin, spomin prednikov in kolektivni spomin. V podzavesti je vse varno spravljeno in neokrnjeno za razliko od zavesti, kjer lahko številna, nam neustrezna dejstva potisnemo v pozabo. V podzavesti so naše avtomatske navade in čustva. Prav čustva so tista, ki vodijo  in usmerjajo naša življenja in nimajo ničesar z našim zavestnim delom. Ste presenečeni.

Nezavedni del je odgovoren za telesne funkcije in samodejno  delovanje organov. V zavestnem delu našega uma smo večino časa, tukaj je naš analitičen um, moč volje , delovni spomin in racionalni del.

Sugestija je osnovno orodje hipnoze in samohipnoze

Misel je začetek vsega, iz nje nastane slikovna predstava, na njeni osnovi pa naša občutja. Vse dokler se ne zavedamo neizmerne moči lastnih misli in dokler jih ne nadzorujemo, smo popolnoma nemočni in brez vpliva na lastno življenje. Sugestije so manifestacije našega verovanja in naših predstav. Celotno naše življenje je opredeljeno z zavestnimi in nezavestnimi sugestijami, vendar pa vse sugestije ne prihajajo samo iz našega okolja, od drugih ljudi, ampak večino časa tudi sami vplivamo na samega sebe. Ta sugestija je avtosugestija  in je izjemno pomembna za naša življenja, saj s sleherno mislijo kreiramo svojo osebnost in tako določamo svojo usodo. Zato je še kako pomembno, da ne razvijamo in izrekamo negativnih misli. Sugestija mora biti kratka, jasno formulirana, pozitivno naravnana in v skladu s klientovo osebnostjo.

Objavljeno portal ženska.si, 30.04.2018